Page - 481 - in WeXel oder Die Musik einer Landschaft - Das Geistliche Lied, Volume 1

481 Povzetek Rastoča zavest za ljudsko pesem v Habsburški monarhiji je leta 1904 privedla do ustanovitve komisije »Österreichisches Volksliedunternehmen« (Avstrijska družba za ljudsko pesem) pod pokroviteljstvom Ministrstva za verske zadeve in pouk, s poznavalci ljudske glasbe nemškega, slovanskih133 in romanskih jezikov. Izdajo »Das Volkslied in Österreich« (Ljudska pesem v Avstriji) naj bi sestavljalo 30 zvezkov v nemškem, 20 v slovanskih in 10 v romanskih jezikih, skupaj torej 60 zvezkov. Načrtovalo se je, da naj bi prvi zvezek izšel neposredno po koncu prve svetovne vojne, letno naj bi sledila dva do trije zvezki za ceno maksimalno 30ih kron. Podoben (neodvisen) projekt so zastavili tudi na Madžarskem. Leta 1918 je na Dunaju sledila predstavitev prototipa »Das Volkslied in Österreich«134 z izbranimi primeri svetne in posvetne ljudske glasbe. Toda potek zgodovine je spremenil vse načrte. Leta 1951 sta Béla Bartók in Zoltán Kodály pričela s »Kritično izdajo madžarske ljudske glasbe – A magyar népzene tára« z naslovom CMPH (Corpus Musicae Popularis Hungaricae). Leta 1993 sta Gerlinde Haid (1943 – 2012) in Walter Deutsch (*1923) s prvim zvezkom z naslovom »St. Pölten und Umgebung. Niederösterreich« (St. Pölten in okolica. Spodnja Avstrija) iniciirala COMPA (Corpus Musicae Popularis Austriacae), »enciklopedijo ljudske glasbe v Avstriji z izbranimi primeri«. Leta 2013, 20 let kasneje, predstavlja 21 zvezkov serije COMPA zgodovinsko kakor tudi aktualno stališče ljudske glasbe v Avstriji, urejeno po zvrsteh, zbirkah ali pokrajinah. Pričujoči 22. zvezek iz serije COMPA z naslovom »WeXel oder Die Musik einer Landschaft« (WeXel – Glasba neke regije) dokumentira ljudsko glasbo Wechsla, mejne pokrajine med Spodnjo Avstrijo in Štajersko. Prvi zvezek »Duhovna pesem« obrača glavno pozornost na t. i. pesmi obsmrtnice (»Leichhüat- / Leichwåchtlieder«), ki so se dve noči pele ob umrlem v njegovi hiši. Ta način jemanja slovesa z molitvijo in večkitičnimi pesmimi je služilo duši umrlega, njegovi družini, prijateljem in tistim, ki naj bi mu kot prvi sledili. Najprej so v knjigi na kratko opisane zgodovinske in geografske značilnosti Wechsla, mejne regije med nekdanjo vojvodino Štajersko in Avstrijo. V nasprotju s Semmeringom, t. i. balkonom Dunajčanov, in Reichenauom, bivališčem dvora in plemstva, je bil Wechsel neke vrste stičišče dežel Habsburške monarhije. Po opombah o običajih pri smrti sledi zbirka pesmi obsmrtnic. Obsodba bedenja pri umrlem, ki jo je Burchard von Worms († 1025) označil kot poganski običaj, ter pesmi z letakov s sredine 17. stoletja predstavljajo najstarejše primere. Določitev zvrsti in viri pomagajo pri iskanju porekla posamezne pesmi. Vsaki pesmi so priložene funkcija, poreklo ter geografska razširjenost ročno zapisanih in tiskanih tekstov kakor tudi zapis melodije. Gre za fundus komaj znanih variant k določenemu poznanemu melodičnemu tipu. Posebna pozornost velja melodijam, ker le-te pričajo o izjemni muzikalnosti pevcev – predvsem domena žensk – na področju Wechsla. Izvor besedil in melodij leži v duhovnem in posvetnem izročilu. Po izgubi svojih verskih povezav se 133 Delovna komisija za ljudsko pesem v Sloveniji, predsednik dr. Karel Štrekelj (Gorjansko pri Komlju, 1869 – 1912, Gradec). 134 Walter Deutsch – Eva Maria Hois: Das Volkslied in Österreich. Volkspoesie und Volksmusik der in Österreich lebenden Völker. Izd. c.-k. Ministrstvo za verske zadeve in pouk, Dunaj 1918. Predelan in komentiran ponatis, Dunaj 2004.